Arhiv za November, 2010

Aždaja

Nedelja, November 28th, 2010

Lepo je meni govorio dr.Pavao Brajša (lahko si poguglate WTF , ziher bo kakšen zadetek), da su žene AŽDAJE! Da vam bo lažje, bom slednje prevedel kar takoj: aždaja = zmaj v enem ali več jezikov države, ki bi jutri praznovala rojstni dan. Torej: babe so zmaji. Še posebno moja! Bom razložil. Začetek te zgodbe sega v daljnje popoldne nekega zoprnega dne, datuma 28.11. leta Gospodovega 2010, ko smo se s familijo našo prikazali na obisku pri mojem sotrpinu, sicer možu sestre moje žene. Pred kratkim je namreč prqznoval visok jubilej: tam okoli 35 in še nekaj drobiža. Skratka, gušter za mene. Gušter pravzaprav v vsem, razen v dveh stvareh: nikoli ni služil vojske v slavni JNA (a.k.a. JLA), vendar pa je poročen z najhudejšo od treh sestra (ena od njih je moja ali pa jaz njen) in drugič: odlično prenaša alkoholne substance. Bi upal priznati, da tako dobro kot moja malenkost,ampak ne bom! In tu se začenja moja zgodba, ki pa jo je iniciral tretji od nesrečnih srečnežev, ki smo poročeni s tremi sestrami. Ta možakar je namreč drugemu (zgoraj omenjenemu) za rojstni dan podaril šumadijsko šljivovicu, ki smo je uspešno vsi trije drugovi u tuzi uspešno eliminirali in si jo pognali ekstra super hitro intravenozno oralno po žilah. Potem pa…kriza. Nestalo je. Pa je Mr. Drugi predlagal viljamovko,ki sem se je od začetka branil, ko pa sem zavonjal resnično super naravno aromo, rade volje priznal, da jo poskusim. Mr. Tretji se ji je odpovedal, nenazadnje, se je moral peljati (in svojo družino seboj) na Bled, zato sem ga razumel in tudi nisem hotel gnjaviti, da se nama pridruži. Nekoliko pa me je gnala tudi povsem sebična iniciativa, saj tega sadnega soka Mr. Drugi ni imel na zalogi več kot pol litra. Na tem mestu se Mr. Tretjemu iz srca in iz dna duše opravičujem za take egoistične nagone. Sem pa mu tako zelo fovš, da bo šel na ohcet v državo kjer se na ohcet res splača it, še posebej, če ni tvoja! In tako sva z Mr. Drugim praznila tisto plastenke Edine, v kateri je v tradiciji največjih strokovnjakov kot so npr. Drug Valter, Tihi in Prle, skrival pred stranim neprijateljem svojo Vilmo. In je šlo ene pol litra po grlu v drobovje najinih prelestnih teles, hranjenih z dobrotami sestra. Skromno priznavam,da sva na predvečer Praznika naredila več za bratstvo in jedinstvo kot marsikateri politikant: v drobovjih svojih sva združila slovensko Vilmo s srpsko Rakijo. In potem je čisto na začetku omenjena žena Mr.Prvega ukazala pokret alias Marš na Ljubljanico, pravzaprav na sam njen izvir. Pa smo šli proti domu. Sedeč na sovoznikovem sedežu in pametujoč ubi Bože sem preživljal dvajset kilometrski Igmanski marš po avtocesti. Sneg. Ceste splužene v tradiciji najboljših sibirskih cest. Priromamo do doma. Gospa vozijo kot Miško, ampak vendar ne z zavezanimi očmi, hvalabogu! Ustavimo se pred domom. Lotimo se kidanja. Sem zavzet kot sam hudič, saj mi pomaga Vilma. Doping kontrole ni. Skidam pol dvorišča. Avti bodo ostali na dvorišču, jasno, ko pa imamp v garaži kup krame. Ampak ne, iz telesa moje drage ženke skoći hudič – postane Aždaja: ukaže, da moram skidati vse dvorišče. Nesebično mi pomaga, ampak vseeno sebe in njo sprašujem ZAKAJ. Pa reče, da zaradi Vilme. Jo ubogam, sicer bo pekel na zemlji (vemo kakšne so te tri sestre). Kidam, kot da bi bil pijan. In skidam. Evo: aždaja me obvlada.. a ne za dolgo! Vsi trije mizerabli smo se že ilegalno in napol legalno dogovorili,da ustanovimo skupino za odobritev beneficirane delovne dobe za vse, ki so poročeni s temi tremi sestrami (smo jim sicer hvaležni in jih imamo radi, ampak ne bomo priznali, da nam je prav lepo z njimi).

  • Share/Bookmark