BMWanković

Tole pišem v afektu. Včasih je v takih primerih bolje počakati, da napad mine, včasih pač je bolje kar takoj izbruhniti. Ne vem, kaj bi bilo bolje v tem primeru, a odločil sem se nemolčati.

Briga me, če gospod ljubljanski župan ne pozna porekla vseh nalepk,ki so se čudežno pojavile na njegovem novem avtu.

Briga me, če je dobil domnevno dragoceno vozilo v dar. Ne zavidam mu in tudi ne razmišljam o tem, ali gre pri tem darilu za kalčke korupcije ali popke podkupovanja. To ve najbolje gospod sam in tisti, ki se morajo z raziskovanjem koruptivnih dejanj ukvarjati poklicno. Tudi njim ne zavidam.

Moti me nekaj drugega.

A najprej naj omenim le enega od mnogih pozitivnih dejanj gospoda župana. To  je skrb za pešce v ljubljanskem jedru. Skrb za za promet zaprte površine. Pohvalno, četudi pri umetno ustvarjenih dneh-brez-avtomobila, promet ni najbolj posrečeno urejen. Bo že šlo. Če ne letos, prihodnje leto.In če  letos še ni uspel poskrbeti za to, da bi se kolesarji lahko kolikor toliko hitro,tekoče in varno vozili po ljubljanskih ulicah, mu to morda uspe prihodnje leto. Ali pa kasneje. Če potrebuje za to svetovalca, mu na tem mestu ponujam mojo prostovoljno in brezplačno pomoč. Pomoč praktika. Praktik je tudi župan. Zato se razumeva. Zato ga jaz razumem.

Ne razumem pa nekaj drugega. In to me moti pri njegovi zadnji pridobitvi. BMWju. Ker je gospod župan tako zelo občutljiv, kar zadeva urejenost Ljubljane (najlepšega mesta na svetu “pa i šire”) in je skrb za zelene površine eno njegovih pomembnejših poslanstev (izgon sračjih gnezd vrtičkarjev in preobrazba okolice Žal v zelene površine), ga ne razumem, kako je lahko sprejel tako nesramno darilo kot je omenjeni avtomobil. Ne vem, ali je vozilo z bencinskim ali dieselskim motorjem, prepričan pa sem, da je njegova poraba prijazna predvsem trgovcem z gorivom in da so izpušni plini nekaj milijonkrat bolj obremenjujoči za okolje kot so izpuhi za povprečnim kolesarjem, ki si občasno privošči na krožniku tudi tetovski fižol.

Priznam, težko si predstavljam  ljubljanskega župana na kolesu,pa naj si bo to cestno ali manj cestno kolo. Se mi zdi, da nekako ne spada k njegovi celostni podobi. Nadaljujem tole moje pisanje ob hipotezi, da je za župana najlepšega mesta na svetu edino primerno vozilo – osebni avtomobil. Verjamem tudi, da se večina županov po svetu vozi z avtomobili. A obstajajo tudi mestne uprave,kjer so se odločili za vozila z manj svinjskimi izpuhi. Na lastne oči sem videl v Bruslju (ki ni najlepše mesto na svetu) službena vozila tamkajšnje mestne oblasti: hibridna vozila. Vsa, brez izjeme. V Stockholmu (že drugo nenajlepše mesto na svetu) sem opazil avtobuse mestnega prometa, ki jih poganja etanol. In v Goeteborgu (itak,da ne najlepše mesto na svetu) sem videl osebne avtomobile,ki jih poganja zemeljski plin. Vozila višjega razreda, ne neke bolhice.

Žal mi je, da se župan ljubljanski ne vozi z avtomobilom, ki bi bilo okolju bolj prijazno. Če že županuje najlepšemu mestu na svetu, bi si lahko omislil okolju najbolj prijazen osebni avto. Verjamem, da si je to želel,vendar so ga spravili v zadrego tisti, ki so mu podarili BMWja. Škoda, da se prej niso pozanimali o tem,kako župan skrbi za okolje. Če bi se, bi bilo darilo nedvomno drugačno.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !