Arhiv za Avgust, 2009

Gospod Branko Gradišnik živi na Grampovčanovi

Nedelja, Avgust 9th, 2009

Gospod B. Gradišnik je 9.5.2009 v Delovi Sobotni prilogi objavil kolumno : “Mucolini – Grampovčanova 31″. Dne 10.maja sem po mailu na pisma@delo.si poslal svoj komentar (ali bolje rečeno pojasnilo) tega njegovega prispevka, vendar ga do danes niso objavili. Ne domišljam si, da bi bilo iz takega ali drugačnega razloga neprimerno za objavo. Bolj verjetno je, da je zatajila elektronska pošta. Lahko sem objavo celo spregledal.Morda bi moj odgovor vseeno koga zanimal, zato ga objavljam tu. Mogoče bo gospod Branko Gradišnik zdaj lažje živel na ulici s čudnim imenom:

“Gospodu Branku Gradišnku verjamem, da mu je težko stanovati na ulici, ki nosi tako zapleteno ime.  S priimkom, njegovim pisanjem in naglaševanjem ima poleg gospoda Gradišnika na tem svetu težave še vsaj ducat ljudi – tistih, ki se tako pišemo. Za to nismo sami krivi. Kot tudi nismo sami krivi za to, da je ulica, na kateri stanuje gospod Gradišnik, poimenovana po nekem našem predniku. Iz ponavljajočih zapisov gospoda Gradišnika izvem, da je ulica poimenovana po anonimnežu, ki da je posedoval nekaj neobdelanih njiv. Zahvaljujem se mu, da mi širi obzorje, prosim pa ga, da dovoli tudi  meni podoben poskus.

Morda je trgovec Andrej Grampovčan, ki je živel  konec 19. stoletja res bil med drugim tudi lastnik nekaj njiv v okolici Ljubljane in morda se ulica res imenuje po njem. Vse dokler nisem tega izvedel od gospoda Gradišnika, sem namreč mislil, da je poimenovana po mojem starem očetu, dr. Janku Grampovčanu (1897-1974). Očitno sem živel v zmoti.

Kljub temu pa naj mi gospod Gradišnik dovoli, da mu povem nekaj besed o starem očetu. Ne verjamem sicer, da bo spremenil svoje mnenje in trdil drugače kot doslej, vendar bom vseeno poskusil, morda najprej na področju, ki je gospodu Gradišniku razmeroma blizu:  leta 1958 je namreč izdal knjigo z naslovom Berilo in bearla, v katerem se ukvarja z raziskavo izvorov slovanskih jezikov.  V knjigi je zanimiv naslov enega od poglavij: Ali so antični Veneti Slovani?. V podrobnosti in oceno strokovnosti knjige se ne bom spuščal,  nenazadnje nisem noben jezikoslovni strokovnjak.  Dr. Janko Grampovčan  je bil pred izdajo omenjene knjige visok funkcionar na jugoslovanskih železnicah med obema vojnama.  V tem času je pisal članke s področja socialne ekonomije. Bil je pobudnik uvedbe posebnega železniškega novca,  s katerim je uspel zainteresirati vse evropske, azijske in večino afriških uprav. V tem času je tudi pripomogel h graditvi stanovanj za železničarje. Ali so bila ta stanovanja morda izgrajena na »prahi« njegovega očeta Andreja Grampovčana ? Omenil bi še tretje področje delovanja mojega starega očeta, zame kot mulca (nekaj desetletij nazaj) še najbolj zanimivo: med prvo svetovno vojno je bil namreč pilot avstroogrskega vojnega letalstva. Iz tega časa je na voljo tudi članek, ki ga je objavil v Slovencu, in v katerem opisuje eno od svojih številnih vojnih izkušenj na nebu Vzhodne fronte. Obdobje romantičnih viteških bojev med nebesnimi konjeniki je bilo v zatonu, s čimer se »stari« očitno še ni mogel sprijazniti. Po koncu prve svetovne vojne je postal pilot na novo ustanovljenega vojaškega letalstva Kraljevine SHS in deloval v ljubljanski enoti.

Njegovo življenje je bilo torej pestro, ne vem pa ali je to dovolj za poimenovanje ulice po njem. To niti ni moj problem, ne spomnim se, da bi kdorkoli kadarkoli spraševal našo družino za dovoljenje ali mnenje.  Glede tega sem torej povsem miren. Kot bi bil miren tudi, če bi se ulica, na kateri stanujem, imenovala Ulica gospodarja prstanov.”

Tadej G.

 

  • Share/Bookmark