Grampy

Slabosamohranilec sem.

Grozna skovanka, ki mi jo Wordov popravljalec teksta z velikim užitkom podčrta. Ne najdem pravilne besede, ki bi tako surovo natančno opisala moje stanje in prehranjevanje.  

Slabosamohranilec.

Izraz samohranilec je znan, zato ga ne bom redefiniral, pač pa le pojasnil zakaj ga omenjam v zvezo z mojo persono. Običajno izraz srečamo v ženski obliki, pri meni pa je, kakopak, v moški. Moja ljuba ženka se je namreč za nekaj mesecev odselila. Ne, nisva se skregala. Dela v tujem podjetju in zdaj je šla delat na nek projekt v podružnico tega podjetja v tujino. Za štiri mesece. Odločitev je bila skupna, podpiral sem jo in jo še podpiram pri tej njeni odločitvi. Da stvar ne bo preveč stresna, bo prihajala občasno domov, pa tudi s hčerkama jo bomo obiskali med počitnicami. Razložil sem torej zadnji del odlične nove skovanke.

Prvi del, Slabo- : Od poletja naprej so se mi nabrale nenormalno velike zaloge maščevja. Gre za naraven proces, saj se telo pripravlja na zimsko spanje. Težava je le v tem, da zime ne prespim, temveè ležim pred televizorjem ali pa sedim pred računalnikom ter uživam razmeroma prevelike količine ekološko pridelane in genetsko nespremenjene hrane v obliki čokolad, raznih variacij konzervirane tunine, salame, kruha in podobnih zadev. Temu je zdaj konec. Nič več obilja hrane. Več miganja. Cilj je, da opustim status docenta in torej shujšam za 10 kilogramov.

Uspelo mi bo. Zanesljivo.

Razložil sem tudi prvi del besede. A se temu reče obrazilo ali sem kiksnil pa ne vem. Nisem ravno velik poznavalec pravopisa.

PS: zdaj šele čutim kako zelo jo pogrešam. Koga ali kaj? Ja, koga neki!

Objavljeno dne 18.01.2007 ob 18:48 Zapisano pod: miks. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.